V kaj verjame Moje mnenje je:
Kaj nas vodi v življenju in pri tem projektu?
Za kaj se zavzemamo?
Česa ne bomo zavrgli, pa če se vse podre?
Kakšen je naš credo?
Da so odgovornost, resnica, poštenje, pravičnost, solidarnost, ne-obsojanje, usmiljenje in sočutje tiste osnovne vrednote, ki našo družbo delajo človeško in nam omogočajo sobivanje.
Verjamemo, da nobena ideologija nima lastniške pravice nad temi vrednotami. Nobena se ne more rezglašati za edino varuhinjo teh vrednot. V imenu razvoja človeške družbe pa se lahko vse prizadevajo za njihovo krepitev in širjenje.
Verjamemo, da nas prizadevanje za te vrednote naredi boljše ljudi in obogati tako nas same, kot tudi svet okoli nas. Ko delamo za te vrednote, puščamo pečat. Svet za nami ne bo enak, kot pred nami. Boljši bo. Če smo ljudje in hočemo postati še bolj človeški, se ne moremo izogniti klicu, da delamo za te vrednote.
Da je svoboda posameznika temelj sodobne družbe. Svoboda mišljenja temelj razvoja te družbe. Kritično razmišljanje pa pogonsko gorivo tega razvoja.
Verjamemo, da smo vsi ljudje enakopravni. Verjamemo, da je demokracija – vladavina ljudstva najboljši način vladanja, ki ga je doslej dognal in preizkusil človeški rod. Da so zdrsi nazaj v odkrito ali prikrito avtoritarnost zelo nevarni in zelo prisotni tudi danes. Enako nesprejemljivo je vztrajanje v avtoritarnosti.
Verjamemo, da bi zunanji nadzor izvajanja oblasti moral biti uveden tudi v religijskih organizacijah, ne le civilnih. Če bi laiška skupnost nadzorovala delovanje škofov in imela moč, da izgrednike tudi odstavi, se grozote spolnih zlorab ne bi mogle zgoditi. 330.000 otrok v Franciji od leta 1950 do 2020 ne bi imelo uničenih življenj. Po našem mnenju z eno samo spremembo – uvedbo laiškega nadzora nad delom škofov. Nadzora, ki bi imel moč
Da kot družba moramo skrbeti za manjšine in za najmanjše med nami.
Med živalmi je tako, da močnejši ujamejo šibkejšega in ga pojedo.
Med ljudmi ne more biti tako, če hočemo živeti v humani – človeški družbi.
Tisti, ki smo del večine, moramo poskrbeti za znosne življenjske razmere tistih, ki so v manjšini. Ne glede na to, zaradi katere okoliščine so se znašli v manjšini. Niti mi, ki smo del večine, niti oni ki so del manjšine, nis(m)o krivi, niti zaslužni za to, kje smo.
Da smo vsi in vsak posamezno odgovorni za napredek človeške družbe. Za to, da kot družba rastemo in se razvijamo na bolje.
Naši otroci bodo podedovali svet, ki ga ustvarjamo mi danes. Ne more nam biti vseeno, če bo razlika med tem, kar smo prejeli in tem, kar bomo dali naprej, negativna. Pri Moje mnenje je: nam ni vseeno.
Verjamemo, da ni nič narobe s tem, če imamo vsak svojo predstavo o tem, kaj pomeni “razvoj” in kaj “na bolje”.
Pomembno je, da svoja mnenja dajemo na tethnico in potem brez nasilja počakamo, katera bodo obstala in katera ne. Mnenja, ki v sebi nimajo resnice, nikoli ne obstanejo. Tista, ki jo imajo, ne morejo pasti na dolgi rok.
Da vsak med nami lahko prispeva svoj delček za boljšo družbo in boljši svet.
Če ne drugače, tako, da opazuje svet okoli sebe in se opredeli. Ko pridejo volitve, ne izbere po “družinski tradiciji”, temveč po svojem mnenju, ki si ga je ustvaril_a po kritičnem premisleku.
Lahko pa tudi tako, da se dejavno vključi v prizadevanja za boljšo družbo in boljši svet. Mogoče na ta način, da se priključi ekipi Moje mnenje je:
Da je evangelij sporočilo miru, ljubezni in sožitja. Žal pa ga današnje krščanske religije (še posebej Katoliška Cerkev) zelo zavzeto maličijo in "popravljajo" po svojih potrebah.
Evangelij je sporočilo ob katerem se lahko samovzgajamo za ljubeče odnose, mir in sožitje med ljudmi. Njegovo sporočilo je aktualno tudi danes. Žal današnja Cerkev niti od daleč ni videti kot svetel zgled življenja po evangeliju. Ne verjamete? V meniju poiščite Novice.
Verjamemo, da je evangelij enako aktualen za verujoče, agnostike, ateiste, liberalce, socialiste, komuniste, proletarce, direktorje… Vsak je lahko boljši človek, če in ko se bo trudil_a udejati vrednote, ki jih je učil Jezus.
Te vrednote so univerzalne. Jezus ni bil edini, ki jih je učil. Verjetno pa je dandanes njihov najbolj znani promotor. Menimo, da jih je povsem mogoče živeti tudi brez povezanosti s katoliško ali kakšno drugo Cerkvijo.
Na preži
Zadnje novice
Papež je sprejel odstop brazilskega škofa, ki se je samozadovoljeval na video klicu
Papež Frančišek je sprejel odstop brazilskega škofa, potem ko so prejšnji teden po družbenih medijih zaokrožile slike, na katerih je škof med video pogovorom z drugim moškim gol in masturbira. Tomé Ferreira da Silva je bil škof škofije São José do Rio Preto, ki...
Nadškof priznava, da je katoliška vera na Irskem “izginila” in da je cerkev v “krizi”
Do vrhunca sinode Root and Branch v Bristolu, ki bo od 5. do 12. septembra, je manj kot mesec dni, zato se že pojavljajo prvi znaki, da bo tako imenovano "bristolsko besedilo" globoko razmišljujoče in hkrati izziv za sedanje škofovsko stališče. Besedilo bo vključevalo...